Dežela senc: Spomin na izgon in izginotje judovske skupnosti v Prekmurju
Oto Luthar in Martin Pogačar
Izraelska izdaja; oblikovanje: Natalie Shimony in Yaara Hirsch
kliknite za prenos
To je knjiga o nasilni smrti in uničenju, o obupu in žalosti. To je knjiga o preživetju, o solidarnosti, prijateljstvu in volji do življenja. Ta knjiga je refleksija preteklosti druge in tretje generacije tistih, ki so preživeli holokavst.
To je zgodba o moderni družini srednjega razreda, ki je bila nekoč del majhne judovske skupnosti. Družina je bila del multetnične skupnosti v Prekmurju, delu Avstro-Ogrske monarhije, ki je po prvi svetovni vojni postala del Kraljevine Jugoslavije. Čeprav je zgodba podobna zgodbam o nacističnem preganjanju Ane Frank, Elija Wiesela, Imreja Kertésza in Miriam Aviezer Steiner, ki so kasneje postali literarne ikone, pa zgodba Erike Fürst predstavlja izviren opis vsakdanjega življenja štiričlanske družine v odmaknjenem delu Evrope in spomina.
Nova izdaja je nastala na osnovi knjižice Dežela senc, Ota Lutharja in Martina Pogačarja. Študentki Natalie Šimoni in Jara Hirsch sta, ob pomoči kolegov s Šole za oblikovanje WIZO v Hajfi, knjigi dali novo podobo in jo dopolnili s študentskimi deli o spominu na holokavst. Odločili sta se, da zgodbo Erike Fürst prepleteta z zgodbami tistih, ki so čudežno preživeli koncentracijska taborišča in druge vrste preganjanja, in ki so svoja nova življenja našli v Izraelu.
»Zaradi vsega, kar se je zgodilo v Auschwitzu, Erika ni mogla imeti otrok. Zato sva prepričani, da mora njega zgodba, vsaj virtualno, postati del skupnosti preživelih. Otroci ljudi, ki so ušli smrti v koncentracijskih taboriščih, bi morali poznati njeno zgodbo. Saj so prihajajoče generacije tiste, ki bodo tudi sedemdeset let in več po Auschwitzu, spomin na drugo svetovno vojno nosile naprej. Njihova razmišljanja o lastni preteklosti bodo pomagala, da bodo holokavst lahko razumeli tudi ljudje, ki niso nikoli izkusili česa podobnega.«
Natalie Shimony in Yaara Hirsch
Slovenski pravični med narodi
Uredila Irena Šumi in Oto Luthar
Zbornik
kliknite za prenos
Upreti se ideologijam biologizirane »etničnosti« in antisemitizma je bilo v času nacizma še posebej junaško dejanje. Nagovorilo je ljudi, ki jim tovrstne ideologije, zavarovane s politično in religiozno avtoriteto in populističnimi prepričanji, niso mogle ubiti temeljnega humanizma. Ljudje, ženske in moški, ki jih predstavlja prvi del knjige, so bili za svoja pogumna in humana dejanja med drugo svetovno vojno že razpoznani kot pravične in pravični med narodi, kar je častni naslov in priznanje, ki ga podeljuje Jad Vašem, Svetovni center za raziskovanje, poučevanje, dokumentiranje in komemoriranje holokavsta v Jeruzalemu v Izraelu. Drugi del knjige prinaša zgodbe o ljudeh, ki so prav tako reševali preganjane Jude, ki pa naslova pravičnih še nimajo, a so nekateri že kandidatke in kandidati zanj.
Po robovih spomina: Antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnosti
Oto Luthar
Priročnik
kliknite za prenos
Priročnik prinaša splošen uvod v tematiko, vsebuje pa tudi bolj poglobljen opis zgodovinskega ozadja antisemitizma in holokavsta ter širšega ozadja v povezavi z nacionalnimi in regionalnimi značilnostmi sosednjih Avstrije, Hrvaške in Madžarske.
V prvem delu avtor posebno pozornost posveti vzponu nacizma in anti-semitizma, v Evropi. V drugem delu pa podrobneje predstavi pregled prekmurske situacije, pri čemer se opera na pričevanje preživelih in prič.
Priročnik je namenjen učiteljem (pa tudi študentom in zainteresirani javnosti), saj prinaša poglobljen vpogled v to zgodovinsko tematiko, hkrati pa služi kot priemrno orodje za pripravo na pouk o holokavstu.
Dežela senc: Spomin na izgon in izginotje judovske skupnosti v Prekmurju
Oto Luthar in Martin Pogačar
Berilo
kliknite za prenos
Berilo je dopolnilni vir za uporabo pri pouku zgodovine v slovenskih osnovnih in tudi srednjih šolah. V prvem delu na poljuden način predstavlja zgodovinske razmere in holokavst v Evropi, v drugem pa se osredotoči na slovenske razmere, pri čemer se opre na izkušnjo preživele interniranke Erike Fürst, ter izbor gradiva iz grafičnih novel (Maus Arta Speigelmana in Berlin Jasona Lutesa), ki tematizirajo to vprašanje.