Zamolčani holokavst

Spletni viri

• Sinagoga Maribor Center judovske kulturne dediščine (Maribor Synagogue Centre of Jewish Cultural Heritage)
• Pokrajinski muzej Murska Sobota (Murska Sobota regional museum)
• Inštitut za narodnostna vprašanja, projekt: Judje in antisemitizem v Sloveniji (Institute for ethnic studies; project Jews and anti-Semitism in Slovenia)
• Centropa
• Yad Vashem, World center for Holocaust research, education, documentation and commemoration
• United States Holocaust Memorial Museum
• Stiftung Denkmal für the ermordeten Juden Europas
• Judisches Mueseum Berlin
• The Holocaust Centre, United Kingdom
• USC Shoah Foundation Institute

Zgodba o Anni Frank

• Anne Frank House
• Rare footage, http://www.youtube.com/watch?v=qyFW7GMqcdI&feature=related

Holokavst v literaturi, kinu, umetnosti in glasbi

Splošni pregled: http://en.wikipedia.org/wiki/The_Holocaust_in_popular_culture

Literatura

• Primo Levi, The Drowned and the Saved, Vintage International, New York, 1989.
• U potrazi za utočištem, Jugoslovenski Jevreji u bekstvu od holokausta 1941-1945, Beograd, 1998.
• Beata Lazar, Mirjana Gašpar, Židje v Lendavi, Lendava, 1997.
• Roman, Savnik, Židje v Jugoslaviji, Ljubljana, 1926.
• Zmaga Kumer, Židje v slovenski ljudski pesmi, Ljubljana, 1997.
• Borut Brumen, Na robu zgodovine in spomina, Murska Sobota, 1995.
• Rudi, Čačinovič, »Pot prekmurskih Židov do holokavsta,« in: Časi preizkušenj – prispevki za zgodovino Prekmurja, Murska Sobota, 1998.
• Natalija Černjak, Marpurgo, Mariborski Judje v srednjem veku, BA thesis, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, Maribor, 1998.
• Dobaj, Tadeja, »‘Če dovoliš, da ti reče Jud dober dan, te je že opeharil.’ Odnos Slovencev do Judov v slovenski publicistiki v letih 1933 – 1941,« BA thesis, Maribor 2003.
• Mirjana Gašpar, Beata Lazar, Židje v Lendavi, Lendava, 1997.
• Damjan Hančič, Renato Podbersič, »Nacionalsocialistično in komunistično preganjanje Judov na Slovenskem,« in: Jože Dežman (ed.), Hanzi Filipič (ed.), Hitlerjeva dolga senca: nacionalsocialistično državnoteroristično in rasistično preganjanje prebivalcev Slovenije in njegove posledice v Titovi Jugoslaviji. Celovec, Mohorjeva, 2007, pp. 175-190.
• Damjan Hančič, Renato Podbersič, »Totalitarian regimes in Slovenia in the 20th century,« in: Peter Jambrek (ed.), Crimes committed by totalitarian regimes: reports and proceedings of the 8 April European Public Hearing on Crimes Committed by Totalitarian Regimes. Ljubljana, Slovenian Presidency of the Council of the European Union, 2008, str. 39-60.
• Mihaela Hudelja, »Zakaj se Judje niso ustalili v slovenskem prostoru. Stereotipi o Judih na Slovenskem in Ahasver,« in: Vsakdanjost rasizmov, Časopis za kritiko znanosti, 23 (179), Ljubljana, 1996.
• Mihaela Hudelja, »Prisotnost židovske etnične manjšine v Prekmurju,« in: Vzporednice slovenske in hrvaške etnologije, 1991.
• Lenart Kodre, Položaj in vloga judovske skupnosti v slovenski družbi in prostoru, Ljubljana 2005.
• Lev Kreft, Matija Ravitz, Mladen A. Švarc, »Judje v Sloveniji,« in: Razgledi, 19, Ljubljana, 1998.
• Oto Luthar, Hannah Starman, Irena Šumi. Der israelisch-palästinensische Konflikt im Spiegel der Printmedien : Slowenien. Ost-West Gegeninf, Graz, 1989, 2005.
• Wolf Moskovich, Oto Luthar, Irena Šumi (eds.), Jews and Slavs, Jews and Antisemitism in the Balkans, vol. 12, Jerusalem, Center for Slavic Languages and Literatures of the Hebrew University od Jerusalem, ZRC, SAZU, Ljubljana, 2004.
• Ivo Orešnik, Jože Janež, »Trnova pot židovskega ljudstva,« in: Vestnik, no. 23, Murska Sobota, 1984.
• Andrej Pančur, »Teritorialni obseg judovskih verskih občin na ozemlju sedanje Slovenije pred drugo svetovno vojno,« Prispevki za novejšo zgodovino, 2008, 48 (1), pp. 43-54.
• Andrej Pančur, »Judje s Spodnje Štajerske in Gorenjske kot žrtve holokavsta v Evropi,« in: Nevenka Troha (ed.), Mojca Šorn (ed.), Bojan Balkovec (ed.), Evropski vplivi na slovensko družbo, (Zbirka Zgodovinskega časopisa, 35), Ljubljana, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2008, pp. 367-381.
• Janez Peršič, Židje in kreditno poslovanje v srednjeveškem Piranu, Ljubljana, 1999.
• Barbara Pintarič, »Židje v Prekmurju,« BA thesis, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, Maribor, 2000.
• Janko Kessler Podgorjanski, Judje na Kranjskem, Ljubljana, 1906.
• Ivan Puc, Dejan Steinbuch, Silvester Šurla, »Judje pod Slovenci,« Mag, no. 34, Ljubljana, 1997.
• Hannah Starman, Irena Šumi. »Slowenien,« in: Wolfgang Benz (ed.), Handbuch des Antisemitismus: Judenfeindschaft in Geschichte und Gegenwart, Band 1, Länder und Regionen, München, K. G. Saur, 2008, 2008, pp. 335-337.
• Irena Šumi, Kultura, etničnost, mejnost, Ljubljana, 2000.
• Irena, Šumi, Hannah Starman. »Guest editors’ notes,« Anthropology of East Europe review, 2004, 22, (2), p. 4.
• Marko Štepec, »Slovensko protijudovstvo v 19. stoletju (I.),« in: Svobodna misel, no. 21, Ljubljana, 1997.
• Marko Štepec, »Slovensko protijudovstvo (II.),« in: Svobodna misel, no. 22, Ljubljana, 1997.
• Marko Štepec, »Srečanja z Judi,« in: Borec, no. 542-543, Ljubljana, 1995.
• Vladimir Travner, »Mariborski ghetto,« Kronika slovenskih mest, Ljubljana, 1935.
• Gorazd Utenkar, »Versko pisana Slovenija, Judje – Žid je žaljivka iz 19. stoletja,« Delo, Ljubljana, 2002.
• Vlado, Valenčič, Židje v preteklosti Ljubljane, Ljubljana, 1992.
• Zgodovina v šoli, Časopis Urada za šolstvo RS, Pouk o Holokaustu.
• Miriam Steiner-Aviezer, Vojak z zlatimi gumbi, 1964;
• Vilma Vukelić, Tragovi prošlosti (Memoari), Nakladni zavod Matice Hrvatske, Zagreb 1994.

Glasba

Pink Floyd

Britanska glasbena skupina Pink Floyd na številnih albumih (npr. The Final Cut, The Wall) izrecno omenja drugo svetovno vojno. Na albumu The Wall, ki je bil predelan tudi v film, je več primerov eksplicitnega omenjanja nacističnega režima in holokavsta (ki pa bi lahko, resnici na ljubo, opisovali tudi kateri koli drugi fašistični režim).

Pesem Waiting for the Worms (»Čakanje na črve«) tako na primer govori o protagonistu Pinku, ki postane neonacist in vodja fašistične skupine. Glavni lik v mikrofon poje oz. govori besedilo: »Čakam! Na končno rešitev, da okrepimo pritisk!« / »Waiting! For the final solution to strengthen the strain!«

Prav tako eksplicitne reference vsebuje skladba In the Flesh (»V živo«, »Osebno«), kjer glavni lik poje:

So danes tukaj kakšni pedri? / Are there any queers in the theatre tonight? Postavite jih ob zid! / Get them up against the wall! Tamle na sredi je eden, čuden se mi zdi, postavite ga ob zid! / Get him up against the wall! Tistile izgleda kot Žid! / That one looks Jewish! Tisti pa je črnuh! / And that one's a coon! Kdo je spustil noter vso to drhal? / Who let all of this riff-raff into the room? Tamle eden kadi džojnt, / There's one smoking a joint, tisti tam pa je ves mozoljast! / And another with spots! Če bi bilo po moje, / If I had my way, bi vas dal vse postreliti! / I'd have all of you shot!

Kino

V kinu so se reference in razmisleki o holokavstu začeli pojavljati že v nekaj letih po koncu vojne, še posebej v vzhodni Evropi. Med zgodnje vzhodnoevropske filme o holokavstu sodita npr. pol dokumentarec Zadnja etapa (Ostatni etap, dir. Wanda Jakubowska, preživela iz Auschwitza, Poljska, 1947) in Dolga pot (Daleká cesta, dir. Alfréd Radok, Čehoslovaška, 1948). Pozneje so novo poglavje v obravnavi zapuščine holokavsta v socializmu odprli filmi, kot sta Romeo, Julija in tema (»Romeo, Juliet a tma«,) dir. Jiří Weiss, Češkoslovaška, 1959) in Samson Andrzeja Wajde (Poljska, 1961).

S holokavstom se je ukvarjala tudi zahodna kinematografija, kjer je vredno omeniti predvsem tri filme: prvega, Noč in megla (»Nuit et Brouillard«, dir. Alain Resnais, Francija, 1956), zaradi njegove neposrednosti; drugega, Kabaret (Cabaret, dir. Bob Fosse, 1972, ZDA), ki vzpon nacizma obravnava bolj z vidika popkulture, za prikaz tega, na kako subtilen način, ne da bi to sploh opazil, lahko rasistična, nasilna ideologija postane del vsakdanjega diskurza; in tretjega, Spielbergov Schindlerjev seznam, zato, ker je to temo vrnil v javni prostor.

Nuit et Brouillard (Noč in megla, Alain Resnais, 1955 (v treh delih)

Nacistična direktiva Nacht und Nebel, ki jo je leta 1941 izdal Hitler, je predstavljala podlago za eliminacijo političnih aktivistov in odporniških borcev na ozemljih, ki jih je okupirala nacistična Nemčija, kasneje pa je bila spremenjena tako, da je vključevala vsakega, ki je bil pridržan na okupiranem ozemlju. Ti ljudje, ki so bili v nacističnih dokumentih označeni s črkama »NN«, so izginili brez vsakršne sledi.

Leta 1955 je francoski režiser Alain Resnais posnel film o holokavstu s tem naslovom, kjer je skupaj zmontiral posnetke in fotografije iz nacističnih koncentracijskih taborišč.

Cabaret, Kabaret, dir. Bob Fosse, 1972

Film Cabaret prikazuje življenja in usode več različnih likov v Nemčiji med obema svetovnima vojnama. Čeprav se ne ukvarja eksplicitno s holokavstom (zgoda se konča pred začetkom 2. svetovne vojne), nazorno prikaže nastanek miselnosti, ki je na koncu pripeljala do vojne in holokavsta.

Pesem Tomorrow Belongs to Me (»Jutrišnji dan bo moj«) skupaj s scenografijo filma jasno prikaže atmosfero, v kateri je lahko zavladalo sovraštvo in kjer je nasprotovanje postalo »nerazumno«.

Schindler's List, Schindlerjev seznam, dir. Steven Spielberg, 1993.

Film pripoveduje zgodbo o Oskarju Schindlerju, nemškem poslovnežu, ki je med holokavstom rešil življenja več kot tisoč (večinoma poljskim) judovskim beguncem, tako da jih je zaposlil v svojih tovarnah.