ENG  |  SLO

Zamolčani holokavst

Spomin na deportacijo prekmurkih Judov

Spletni viri

Zgodba o Anni Frank

Holokavst v literaturi, kinu, umetnosti in glasbi

Splošni pregled: http://en.wikipedia.org/wiki/The_Holocaust_in_popular_culture

Literatura

Glasba

Zgodba Jeana Ferrata, francoskega kantavtorja in pesnika:

Jean Ferrat se je rodil v Franciji leta 1930. Njegovega očeta so deportirali v Auschwitz, kjer je umrl. Jeana je rešil eden izmed odporniških borcev, preživel je vojno in postal eden izmed najbolj znanih francoskih pevcev in kantavtorjev.

Več informacij je na voljo na http://www.jean-ferrat.com/; http://www.divine-name.info/quotations/ferrat.htm

Na spletu je na voljo nekaj videoposnetkov, na katerih so uporabljene njegove pesmi v kombinaciji z izvirnimi posnetki iz koncentracijskih taborišč. Takšni digitalni spomeniki služijo kot mesta stalnega podoživljanja spomina na holokavst, ki na ta način ostaja prisoten v popkulturni sferi tudi na začetku 21. stoletja.

Video 1, http://www.youtube.com/watch?v=CwGaG5IMiyE

Video 2, https://www.youtube.com/watch?v=7EhwD_SWaZE

Video 3, https://www.youtube.com/watch?v=y3AXIKGmgqc

Domnevni Ferratov negacionizem: http://www.jean-ferrat.com/armenie.html in njegov odgovor http://www.jean-ferrat.com/reponsearm.html.

Pink Floyd

Britanska glasbena skupina Pink Floyd na številnih albumih (npr. The Final Cut, The Wall) izrecno omenja drugo svetovno vojno. Na albumu The Wall, ki je bil predelan tudi v film, je več primerov eksplicitnega omenjanja nacističnega režima in holokavsta (ki pa bi lahko, resnici na ljubo, opisovali tudi kateri koli drugi fašistični režim).

Pesem Waiting for the Worms (»Čakanje na črve«) tako na primer govori o protagonistu Pinku, ki postane neonacist in vodja fašistične skupine. Glavni lik v mikrofon poje oz. govori besedilo: »Čakam! Na končno rešitev, da okrepimo pritisk!« / »Waiting! For the final solution to strengthen the strain!«

Prav tako eksplicitne reference vsebuje skladba In the Flesh (»V živo«, »Osebno«), kjer glavni lik poje:

So danes tukaj kakšni pedri? / Are there any queers in the theatre tonight? Postavite jih ob zid! / Get them up against the wall! Tamle na sredi je eden, čuden se mi zdi, postavite ga ob zid! / Get him up against the wall! Tistile izgleda kot Žid! / That one looks Jewish! Tisti pa je črnuh! / And that one's a coon! Kdo je spustil noter vso to drhal? / Who let all of this riff-raff into the room? Tamle eden kadi džojnt, / There's one smoking a joint, tisti tam pa je ves mozoljast! / And another with spots! Če bi bilo po moje, / If I had my way, bi vas dal vse postreliti! / I'd have all of you shot!

Kino

V kinu so se reference in razmisleki o holokavstu začeli pojavljati že v nekaj letih po koncu vojne, še posebej v vzhodni Evropi. Med zgodnje vzhodnoevropske filme o holokavstu sodita npr. pol dokumentarec Zadnja etapa (Ostatni etap, dir. Wanda Jakubowska, preživela iz Auschwitza, Poljska, 1947) in Dolga pot (Daleká cesta, dir. Alfréd Radok, Čehoslovaška, 1948). Pozneje so novo poglavje v obravnavi zapuščine holokavsta v socializmu odprli filmi, kot sta Romeo, Julija in tema (»Romeo, Juliet a tma«,) dir. Jiří Weiss, Češkoslovaška, 1959) in Samson Andrzeja Wajde (Poljska, 1961).

S holokavstom se je ukvarjala tudi zahodna kinematografija, kjer je vredno omeniti predvsem tri filme: prvega, Noč in megla (»Nuit et Brouillard«, dir. Alain Resnais, Francija, 1956), zaradi njegove neposrednosti; drugega, Kabaret (Cabaret, dir. Bob Fosse, 1972, ZDA), ki vzpon nacizma obravnava bolj z vidika popkulture, za prikaz tega, na kako subtilen način, ne da bi to sploh opazil, lahko rasistična, nasilna ideologija postane del vsakdanjega diskurza; in tretjega, Spielbergov Schindlerjev seznam, zato, ker je to temo vrnil v javni prostor.

Nuit et Brouillard (Noč in megla, Alain Resnais, 1955 (v treh delih)

Nacistična direktiva Nacht und Nebel, ki jo je leta 1941 izdal Hitler, je predstavljala podlago za eliminacijo političnih aktivistov in odporniških borcev na ozemljih, ki jih je okupirala nacistična Nemčija, kasneje pa je bila spremenjena tako, da je vključevala vsakega, ki je bil pridržan na okupiranem ozemlju. Ti ljudje, ki so bili v nacističnih dokumentih označeni s črkama »NN«, so izginili brez vsakršne sledi.

Leta 1955 je francoski režiser Alain Resnais posnel film o holokavstu s tem naslovom, kjer je skupaj zmontiral posnetke in fotografije iz nacističnih koncentracijskih taborišč.

1. del, http://www.youtube.com/watch?v=l8qTFuMcDLs

2. del, http://www.youtube.com/watch?v=9frXX1qOqSY&feature=related

3. del, http://www.youtube.com/watch?v=-oA4OBuaWYY&feature=related

Cabaret, Kabaret, dir. Bob Fosse, 1972

Film Cabaret prikazuje življenja in usode več različnih likov v Nemčiji med obema svetovnima vojnama. Čeprav se ne ukvarja eksplicitno s holokavstom (zgoda se konča pred začetkom 2. svetovne vojne), nazorno prikaže nastanek miselnosti, ki je na koncu pripeljala do vojne in holokavsta.

Pesem Tomorrow Belongs to Me (»Jutrišnji dan bo moj«) skupaj s scenografijo filma jasno prikaže atmosfero, v kateri je lahko zavladalo sovraštvo in kjer je nasprotovanje postalo »nerazumno«.

Odlomek iz filma in pesem “Tomorrow belongs to me”, http://www.youtube.com/watch?v=bs5bnVoZK4Q>

Schindler's List, Schindlerjev seznam, dir. Steven Spielberg, 1993.

Film pripoveduje zgodbo o Oskarju Schindlerju, nemškem poslovnežu, ki je med holokavstom rešil življenja več kot tisoč (večinoma poljskim) judovskim beguncem, tako da jih je zaposlil v svojih tovarnah.