Terezija Hiršl
Terezija Hiršl, poročena Fürst, je bila najstarejša hčerka Leopolda in Regine. Domači so jo klicali Medi in do poroke z Edvardom Fürstom je kot blagajničarka delala v trgovini v Murski Soboti.
Skupaj s hčerama, Eriko in njeno sestro, je bila aprila 1944 deportirana v Auschwitz. Po Erikinem pripovedovanju je tekoče govorila nemško, kar jo je, podobno kot obe hčerki verjetno rešilo pred plinskimi celicami. Med selekcijo, ki jo je v primeru njihovega transporta opravljal zloglasni Jozef Mengele, je uspela izprositi pot v delovno taborišče. Terezija je skupaj z obema hčrekama delala na gradbišču cest in dovoznih poti. Večji del poletja, jesen in začetek zime je prestala med selekcijami, prenašanjem opečnatih tlakovcev in neskončnimi preštevanji. V enem izmed njih so jo ločili od Erike in nekaj časa je živela v prepričanju, da je njena mlajša hči končala v kremtoriju. Hudo oslabelo in bolno jo je, skupaj s starejšo hčerko, po odhodu Nemcev in pred prihodom ruskih osvoboditeljev pri življenju ohranila Erika, ki je med stikanjem po zapuščenem taborišču našla nekaj hrane in oblačil. Po osvoboditvi so se vse tri preko Krakova in Budimpešte vrnile v Mursko Soboto, kjer je z Terezija mestnim kreditom obnovila družinsko hišo. Njen mož se ni nikoli vrnil. Na poti domov je v Budimpetšti za trenutek pomislila, da bi s pomočjo mednarodne judovske zveze emigrirala v ZDA, vednar sta jo hčerki pregovorili, da se vrnejo domov in skupaj počakajo na očeta ...
Terezija in hčerki sodita v skupino petinšestedesetih perživelih in v peščico tistih, ki so se odločili, da kljub bolečim spominom in razlastitvi ostanejo v Prekmurju.