Dejavnosti
V času trajanja projekta smo organizirali dva projektna sestanka in dva seminarja, na katerih so sodelovali predstavniki ključnih ciljnih skupin: strokovnjaki, strokovnjaki za učne načrte, specialisti, učitelji. Tako smo lahko definirali in operacionalizirali osnove produkcije znanja in prenosa znanja povezanega s tematiko slovenskega holokavsta.
Pomembna dejavnost je bila izvedba intervjujev in delo v arhivih v Ljubljani, Mariboru, na Dunaju, v Salzburgu, Münchnu, Beogradu in Jeruzalemu.
Projektni sestanki in seminarji
Zaključni seminar, 25. maj 2012 (Dan mladosti)
Zaključni seminar je potekal na ZRC SAZU in za to priložnost smo povabili člane projektne skupine, predstavnike Direktorata za šolstvo, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost, šport in kulturo, Pedagoškega institute ter osnovnošolskih učiteljev. Posebej pomembno je, da so se nam pridružili tudi nekateri drugi strokovnjaki, ki se profesionalno ukvarjajo s to tematiko. Srečanje je bila priložnost, ko smo lahko “preizkusili” berilo. Odziv je bil izjemno vzpodbuden, v spremljajoči diskusiji pa se je izpostavilo nekaj mest, ki jih je bilo potrebno še izboljšati.
Seminar za učitelje, 9. december 2011
In V decembru 2011 sta se Oto Luthar in Martin Pogačar srečala s skupino predanih in visoko motiviranih učiteljev (Nataša Litrop, Boštjan Majerič, Klavdija Sipuš, Aljaž Selinšek, Karina Sekereš, Dušanka Horvat, Mateja Jevšnik) ter Pavlo Karbo, višja svetovalka področja II z Zavoda za šolstvo in šprot RS.
Sodelujoči so vnaprej dobili osnutek berila o holokavstu in prekmurski deportaciji. Poglobljena debata je ponudila dovolj gradiva za nekatere pomembne vsebinske in oblikovne spremembe, potem pa so učitelji v drugo branje dobili novo verzijo. Nekateri so berilo pokazali tudi svojim učencem, naletelo je na zelo pozitivne odzive.
Srečanje z Edwardom Serotto in Marjetko Bedrač, 26. avgust 2011
Slovenski del projektne skupine se je sestal z g. Serotto iz Centrope in gdč. Bedrač, programsko vodjo Sinagoge Maribor. Pogovarjali smo se o možnostih sodelovanja in se odločili, da sodelujemo pri promociji Centropinega filma Tri obljube, ki pripoveduje zgodbo o dveh sestrah iz judovske družine iz Beograda ter o duhovniku, ki ju je rešil.
Drugi projektni sestanek, 26 maj, 9-10 jun 2011
Projektna skupina se je drugič srečala konec maja oz. v začetku junija v Ljubljani. Sestanek je potekal v dveh delih, v prvem smo predebatirali rezultate znotraj projektne skupine, v drugem delu pa so sodelovali tudi zunanji strokovnjaki.
Predstavili smo dva ključna elementa: priročnik za učitelje in spletno stran, poleg tega pa tudi koncept razstave ob dnevu spomina.
V razpravi smo razkrili nekaj šibkih točk, kar je dalo slovenskem delu skupine dovolj zagona za razvijanje idej za priročnik in spletno stran. Še več, takrat smo se odločili, da ob tem še več pozornosti namenimo berilu, gradivu za učence višjih razredov osnovne šole.
Kot zunanja strokovnjaka sta se nam pridružila dr. Eva Kovacs z Inštituta za sociologijo Madžarske akademije znanosti in prof. dr. Wolf Moskovich s Hebrejske univerze v Jeruzalemu, in prispevala izjemno pomembne komentarje in nasvete.
Prvi projektni sestanek, 8-9 julij 2010
Prvi sestanek smo organizirali v Moravskih Toplicah in priložnost izkoristili za detajlno predstavitev projekta, formulacijo raziskovalnih strategij, razdelitev nalog in finančna vprašanja.
Terensko delo
V času trajanja projekta so raziskovalci z ZRC SAZU, vključeni v projekt, izvajali intervjuje v Prekmurju. Štirje sodelavci so intervjuali 14 lokalnih akterjev in prič deportacije iz Murske Sobote, Beltincev, Poznanovcev, Gornjih Petrovcev, Fokovcev, Hodošu, Križevcev na Goričkem and Bodoncev. Ob tem je bil en intervju narejen z g. Eriko Fürst, eno redkih še živih internirank.
Marca 2011 so Oto Luthar, fotograf in strokovnjakinja za zemljevide v Dolgi vasi pri Lendavi fotografirali nagrobnike, izmerili območje in naredili natančen zemljevid z lokacijami grobov. Te podatke in zemljevid je mogoče videti na spletni aplikaciji Arzenal: Jewish cemetery in Dolga vas.
Člani projektne skupine so obiskali več arhivov in muzejev v Prekmurju in Mariboru, kjer so preverjali zbrano gradivo, iskali dodatno fotografski material (ga. Eriko Fürst je prijazno odstopila več zelo zanimivih fotografij), ter arhive v Ljubljani, na Dunaju, v Salzburgu, Münchnu, Beogradu in Jeruzalemu.